APDEJT.si

Dostop do 'izvirnih' potrdil, kot je rojstni list, je poenostavljen, saj izraz 'izvirnik' v tem kontekstu pomeni, da mora dokument vsebovati ustrezne uradne oznake, ne pa nujno, da gre za prvi izdani izvod. Hkrati so predstavljeni nasveti za vodenje konstruktivnih in 'angažiranih' razprav v partnerskih odnosih. Poudarek je na tem, da so nesoglasja naraven del vsakega odnosa, ključen pa je način njihovega reševanja, kjer 'zmaga' ni v premagovanju partnerja, temveč v učenju in produktivnem reševanju sporov.

Francija in Velika Britanija, v sodelovanju z Združenimi državami, delata na dokončanju resolucije Varnostnega sveta ZN, ki bi postavila temelje za prihodnje mednarodne sile v Gazi. Združene države so posredovale pri krhki prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, kar omogoča načrtovanje stabilizacije varnosti v Gazi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

Donald Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem v Nigeriji, češ da želi zaščititi kristjane pred islamističnimi poboji, kar se dogaja v času zaostrenih odnosov med ZDA, Rusijo, Kitajsko in evropskimi državami v zahodni Afriki. Hkrati je zmanjšal verjetnost vojne med ZDA in Venezuelo, vendar nakazal, da so dnevi Nicolása Madura na oblasti šteti.

Brazilski predsednik Lula da Silva je izjavil, da mora venezuelsko ljudstvo samo odločati o svoji usodi in zavrnil vmešavanje drugih držav, pri čemer ni neposredno omenjal Donalda Trumpa. Hkrati je brazilski zunanji minister Mauro Vieira v ZDA pozval k odpravi ameriških carin, ki so bile uvedene julija.

Angolski predsednik João Manuel Gonçalves Lourenço je bil nominiran za Nobelovo nagrado za mir leta 2025 zaradi njegovega prispevka k miru in stabilnosti v Afriki. Nominacijo je vložil angolski akademik Afonso Botáz, ki je pohvalil Lourençovo zavezanost reševanju regionalnih konfliktov na afriški celini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k uvedbi 19. paketa sankcij proti Rusiji po vdoru ruskih dronov v zračni prostor Evropske unije. Medtem je finski predsednik Aleksander Stubb kritiziral Madžarsko in Slovaško zaradi nakupa ruske nafte, kar po njegovem mnenju podpira rusko invazijo na Ukrajino. Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je izjavil, da je Rusija pripravljena na dogovor glede Ukrajine, a je konec konflikta odvisen od evropskih držav in Zelenskega. Ukrajina je obsodila poskuse zmanjševanja odgovornosti Rusije glede vdora dronov v poljski zračni prostor, medtem ko Nemčija napoveduje povečanje angažmaja na vzhodni meji NATO. Ukrajinski dron pa naj bi napadel rusko reševalno ladjo v Črnem morju.

V Nepalu so izbruhnili množični protesti, ki so jih vodili mladi in so zahtevali konec korupcije. Protesti so privedli do odstopa premierja KP Sharma Olija, odstopa ministra za kmetijstvo zaradi prepovedi družbenih medijev in aretacije nekdanjega namestnika premierja Lamichhaneja. Protestniki so napadli tudi aktualnega namestnika premierja Bishnuja Paudela. Zaradi politične nestabilnosti se pojavljajo ugibanja o morebitni vrnitvi nekdanjega kralja Gyanendre na oblast.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (ATƏT) je, po skupni zahtevi Armenije in Azerbajdžana, pozdravila odločitev o ukinitvi skupine Minsk in s tem povezanih struktur. Generalni sekretar ATƏT Feridun Sinirlioğlu in predsednica ATƏT, finska zunanja ministrica Elina Valtonen, sta izrazila zadovoljstvo nad tem korakom, ki naj bi prispeval k trajni miru v Južni Kavkaziji. Poleg tega so bile razglašene za neveljavne vse prejšnje odločitve ATƏT v zvezi z nekdanjim armensko-azerbajdžanskim konfliktom. Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je srečal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom na robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer so razpravljali o mirovni agendi med državama. Zaključek organizacijskih in tehničnih zadev, povezanih z zaprtjem procesa Minsk, je predviden do 1. decembra 2025.

Vodja za komunikacije pri turškem predsedstvu, Burhanettin Duran, je poudaril, da Turčija igra aktivno vlogo pri reševanju težav v regiji in svetu. V članku v reviji Ayın Tarihi je Duran izpostavil, da je Turčija, kot rastoča sila, ključna pri zagotavljanju stabilnosti in reda. Poudaril je, da je Turčija edina država, ki se pogovarja z vsemi stranmi in gosti mirovne konference.

Članki z al.com, greeleytribune.com in mlive.com poročajo o zaskrbljenosti ljudi glede hitrega razvoja romantičnih razmerij njihovih prijateljev. Vprašanja vključujejo hitrost razmerja, dejstvo, da je druga oseba pred kratkim končala zaroko, in ali se prijaznost zamenjuje za šibkost. Svetovalec Eric ponuja nasvete, kako izraziti te pomisleke.